PRLEKIJA

Nenadno in nepričakovano je umrl naš predsednik Milan Belec. Premalo je na teh spletnih straneh prostora, da bi opisali  vse kar je lepega in dobrega v življenju počel. Bil je ČLOVEK in PRLEK z vsem srcem.

Njegova izguba je nenadomestljiva a vseeno želimo, da ideja Naše Republike Prlekije ne umre z njim. Tega nam Milan zagotovo ne bo odpustil. Pustimo zato žalovanju čas in po njem in v njegov spomin nadaljujmo zgodbo v katero je tako trdno verjel.

Andrej Zalokar,
ambasador Naše Republike Prlekija

V Kranju, 10. februraja 2016

 

PUCH, pecikl in Prlekija
NOV inovativni turistični produkt! 

Doživite pristnost Prlekije na sedežu starodobnega kolesa, ki ga je zasnoval izumitelj Janez Johann PUCH.

V spremstvu Prlekov, njihove široke duše in srca boste odkrili skrite poti in doživeli Prlekijo tako, kot je ne more vsakdo.

Ste za doživetje? Pošljite povpraševanje:
Milan Belec, predsednik NR Prlekija
TRASA je dolga 25 km. Zanjo boste porabili 5 ur (skupaj z vsemi postanki, klepetanjem, smehom, malicami degustacijami in občudovanjem!

 

 

 

 

 

 

 

 

Prlekija

ponuja splet mehkih gričev s pisano preprogo prleške ravnice. Vzpon na sleherni hrib je bogato poplačan s prečudovitim razgledom po razgibani pokrajini. Rodovitni ravninski deli so kot pisana preproga, v kateri so njive, travniki, mejice in potoki prepleteni v neponovljive vzorce. Sprehodi v naravi, kolesarjenje, jahanje ali sprostitev v naravi ali termah so samo nekatere od možnosti, ki jih razgibana pokrajina nudi.

Radomerščak

 

Svet med Muro in Dravo je izjemno bogat z naravno dediščino. Obe reki, ki napajata pokrajino, nudita življenjski prostor številnim drugod ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Ob murskih mrtvicah gnezdi črna štorklja, ob dravskih prodiščih pa lastovica breguljka. Na Gajševskem jezeru najdemo navadno čigro, nedaleč proč pa se na travnikih blizu Male Nedelje čudimo naravnim rastiščem sibirske perunike. Veržej je znan po narcisah, ki jih drugod v naravi skorajda ne najdemo več. Opisane so le najbolj poznane vrste, številne druge najdemo razpršene po vsej Prlekiji.

Babičev miln na Muri

Arheološke najdbe pričajo o neolitskih naselbinah izpred več kot 4000 let. Ena takih je razstavljena v obliki muzeja na prostem na Šafarskem. Antika je pustila sledi v današnji Prlekiji predvsem ob nekdanji rimski cesti. Že v rimskih časih je pričelo dobivati obrise privlačno mesto Ormož. Srednji vek in barok sta pustila največ sledi v obliki številnih cerkva v večjih naseljih in na vrhovih gričev. Prlekija se ponaša z bogato kulturno dediščino, urejeno v številnih muzejih.

Svetinje

Bogato ljudsko izročilo je ohranjeno v navadah in običajih, med katerimi so največ pozornosti deležni pustovanje, kresovanje, postavljanje klopotca, trgatev in martinovanje.

Dobro ohranjena mestna arhitektura v Prlekiji nas skozi čas popelje po pisanih mestnih ulicah in trgih Ljutomera in Ormoža. Vaško arhitekturo oblikujejo ohranjene “klüčaje”, v katerih so Prleki zorili vino in redke s slamo krite in ilovico butane hiše. Ob starejših domačijah najdemo še koružnjake, v lesenih skednjih in prešah pa staro kmečko orodje, ki vzbudi marsikateri nostalgični spomin na stare dobre čase.

Kakor štirje pra elementi v arhaični grški filozofiji, tvorijo štiri vinske turistične ceste geografsko podobo Prlekije: na vzhodu Jeruzalemska, na zahodu Srednje slovensko goriška, na severu Radgonsko Kapelska in na jugu Ormoška vinska cesta.

Jeruzalem

Vinogradniška tradicija sega v Prlekiji vse do časov rimskega imperija, o čemer pričajo arheološke najdbe amfor, vrčev, kelihov in lončenih kozarcev. Ljubitelji vin najdejo v harmonijah okusov belih prleških vin navdih za vračanje v Prlekijo. Slikovita pokrajina in prijazni domačini ob vinskih cestah jamčijo za dobro počutje gostov.

Postavljanje klopotca